Potovanja

Ze na letaliscu v New Delhiju se je malo zavleklo, ker so eni od sopotnic pri Air France izgubili prtljago. Na njeno sreco ni bila edina in tako je ostalo upanje, da bo prtljago dobila cez dan ali dva.
Do centra mesta smo se odpravili z taksijem. Kljub temu, da smo ze imeli izbran hotel nas je hotel na vsak nacin peljati v neki drugi hotel. Ta da je od njegovega dobrega prijatelja in da je super. Nas hotel pa da je poln in da ne bomo dobili sobe. Na take stose semo bili opozorjeni ze prej in nismo nasedli.
Kljub temu pa nas je odpeljal do neke turisticne agencije, kjer nam bi ponudili in hotel in trekinge, avtobuse…Mi pa smo bili trmasti in nismo hoteli niti iz taksija.
Iz taksija smo videli, da na tleh po ulici lezi vse polno ljudi. Verjetno so to brezdomci smo menili.
Najbolj smesno na koncu pa je bilo to, da je poizkusil dobiti se napitnino.
Hotel katerega smo izbrali je bil bolj v slabem stanju. Bil pa je poceni. Priblizno 500 sit na osebo, na noc. Klime hotel ni imel, ceprav je bila temparatura zraka ponoci preko 30 stopinj. V sobi sta brnela le dva ventilatorja, ki pa nista dala zeljenega ucinka. Malo sem zaspal sele proti jutru.
Kako je svet majhen smo ugotovili ze prvi da, ko nam je lastnik hotela povedal, da je v hotelu, ta sprejme najvec dvajset gostov, en slovenec.
Za prvi dan Delhija smo se odlocili da v eni od lokalnih agenjcij vzamemo vodica in si ogledamo Delhi. Ogledali smo si en hindujski tempel, ter vse kar imam kakrsnokoli vezo z druzino Ghandi v Delhiju. Stvar je bila kar zanimiva. Videli pa smo tudi, da Delhi ni toliko grozen kot smo pricakovali. Res da je veliko brezdomcev, vsepovsod guzva,.. Ampak je manj vsiljivosti in prosacenja kot sem pricakoval.
Drugi dan smo se odlocili, da si Delhi ogledamo po svoje. Mateja in Andreja so se odlocile, da gredo v nakupovanje, saj ni nic kazalo, da bi lahko izgubljeni nahrbtnik kmalu dobila. S sopotnico Katjo pa sva se odpravila proti moseji v starem delu mesta. To naj bi bila najvecja moseja v Indiji.
Od hotela do starega dela mesta je priblizno sest kilometrov, zato sva se odlocila, da se odpeljeva do tam z motorno rikso. Ko sva ze hotela vstopiti v mosejo, nama je vratar povedal, da je od deset do druge ure popoldne moseja zaprta za turiste in zenske. Vstop imajo le verni muslimani-moski.
Ker sva imela dovolj casa do dveh sva se odlocila, da si ogledava se rdeco trdnjavo. To je veliko obzidje izdelano iz rdecega marmorja, ki so ga pred vec sto leti naredili muslimanski osvajalci. Znotraj obzidja pa so muzeji, manjse privatne moseje, kopalisce,… Preden pa ti uspe priti notri moras preko dveh kontrol, ker te do potankosti pregledajo, ce bi imel kaksno bombo ali orozje. Celo s fotoaparatom moras narediti en posnetek, da vidijo da ni notri slocajno bomba. Se sreca, da nama kot turistom ni bilo treba cakati v vrsti. V nasprotnem primeru bi morala cakati vec ur v vrsti.
Ko je bila ura dve sva se odpravila proti moseji. Na vhodu sva se morala sezuti. Vstopnine ni bilo, razen za fotoaparat je bilo treba placati sto rupij (500 sit). Rekla sva, da imava samo en fotoaparat in sva placala samo za enega. Na vhodu se nama je vsili en vodic, ki pa ni povedal nic pametnega. V bistvu sva samo cakala, da se ga znebiva, da bo lahko slikala tudi Katja, ker za njen fotoaparat nisva placala.
Moseja izgleda res lep. Vecinoma je grajena iz rdecega marmorja in deluje zelo spokojno. V tej moseji naj bi imel shranjeno brado in nekaj kosti od Mohameda. Ce je temu seveda za vrjeti.
Zvecer smo se odpravili na 16 ur dolgo voznjo proti mestecu Manali. Manali lezi na visini 2100 metrov in je prava ozvezitev za tiste, ki pridejo z vrocega Delhija. Je pa Manali tudi raj za tiste, ki se zelijo poceni drogirati. Tako da v mestu vidis raznorazne cudne ljudi.
Z eno lokalno agencijo smo se dogovorili za rentanje dzipa z soferjem. Ogledati si bomo sli gore, eno cudovito jezero in predvsem budisticne templje. Te so na visinah 3000 in vec metrov, tako da so dobro izolirani od ostalega sveta. Ne bomo se samo vozili ampak bomo morali tudi kar veliko hoditi, saj do nekaterih templjev ne vodi cesta. Rentanje dzipa s soferjem in gorivom nas bo stalo 6,5 dolarja na dan po osebi.
Vec o tem napisem ko se vrnem.